«Gazel' — navernoe, edinstvennoe zhivotnoe, kotoroe vygljadit vkusnym, buduchi zhivym; na zad gazeli trudno smotret', ne dumaja o mjatnom souse. Gazel', kotoruju ja kormil, kazalos', chitala moi mysli, tak kak khotja khleb iz moikh ruk ona vzjala, ja ejj javno ne ponravilsja. Ona bystro pogryzla khleb, posle chego opustila golovu i popytalas' menja zabodat', potom eshhe raz ukusila khleb, i eshhe raz menja bodnula...»